|
Sporočila za javnost5. december 2005 Predsedujoči OVSE pozval zunanje ministre k izostritvi perspektive OVSE in razširitvi pristojnosti Predsedujoči OVSE dr. Dimitrij Rupel je ob otvoritvi 13. Ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pozval 55 sodelujočih držav, naj sprejmejo odločitve, ki bodo začrtale pot OVSE v naslednjem desetletju, izostrile njene perspektive in okrepile njene pristojnosti tam, kjer ima organizacija dodano vrednost. Predsedujoči OVSE in gostitelj ljubljanskega srečanja več kot 40 zunanjih ministrov in drugih vodij delegacij je tudi poudaril, da se uporabna vrednost OVSE meri v njenem uspehu pri širjenju demokracije, miru in stabilnosti. "Verjamem, da obstaja volja, da s skupnimi močmi delamo v skupnem interesu širjenja miru in varnosti. Trideseta obletnica Helsinške sklepne listine nas je spomnila na pomen človekove dimenzije dela OVSE. Človekova dimenzija ostaja temelj naše organizacije. Naše skupne zaveze so tiste, ki nas združujejo," je dodal. Minister dr. Rupel je spomnil, da OVSE v začetku leta, ko je Slovenija prevzela predsedovanje, ni imela proračuna, načina delitve stroškov in bila je brez generalnega sekretarja. Prav tako je bilo v nekaterih javnih nastopih slišati odmeve hladne vojne, pojavljala pa so se tudi vprašanja o relevantnosti te organizacije. "Menim, da zdaj plujemo v mirnejših vodah in delamo v konstruktivnejšem ozračju. Imamo zelo dobrega generalnega sekretarja Marca Perrina de Brichambauta, dosegli smo dogovor o lestvicah prispevkov, in upam, da se finančne težave, ki smo jih doživeli ob začetku letošnjega leta, ne bodo ponovile v letu 2006," je dejal minister. Spomladi je nenaden razvoj dogodkov v Kirgiziji in Uzbekistanu zahteval hiter in konstruktiven odziv mednarodne skupnosti. "V obeh primerih je bila OVSE vodilna mednarodna organizacija, ki se je na kraju samem odzvala takoj," je dejal Predsedujoči OVSE dr. Rupel. Napredek pri iskanju mirne rešitve je bil letos dosežen tudi v okviru reševanja vprašanja Gorskega Karabaha. "OVSE je na okupirano območje poslala posebno misijo, ki nam je skupaj s sestanki na visoki ravni, predvsem med predsednikoma Armenije in Azerbajdžana, dala upanje za rešitev tega konflikta," je povedal minister dr. Rupel. To pa mora biti povezano s splošno politično stabilnostjo na Južnem Kavkazu. Stabilnost in reforme bi morale slediti parlamentarnim volitvam v Azerbajdžanu 6. novembra letos, ki pa kljub nekaterim znakom o napredku niso zadovoljile več pomembnih standardov OVSE. "Sedaj mora vlada v Bakuju izpolniti svoje obveze in odpraviti kršitve ter razpršiti oblast," je dejal minister. Predsedujoči je dejal, da so prisotni razlogi za optimizem tudi glede situacije v Gruziji, saj je bila 30. maja letos sprejeta skupna deklaracija med Gruzijo in Rusko federacijo o zaprtju ruskih vojaških baz v Gruziji. "Po mojih podatkih njena implementacija poteka dobro. To prav tako predstavlja napredek v smislu obvez zadnjega Vrha OVSE v Istanbulu," je dodal minister. Čeprav je situacija v gruzijski regiji Južna Osetija še dokaj nestabilna, pa OVSE sodeluje pri vzpostavljanju večjega medsebojnega zaupanja med stranmi ter podpira gospodarsko obnovo. Glede Moldavije je minister dr. Rupel povedal, da so se pogajanja o mirni in trajni rešitvi statusa Pridnestrja po skoraj letu dni ponovno začela: "Novi 5+2 format, ki v pogajanja vključuje EU in ZDA, jim je dal nov zagon in nas navdaja z upanjem za rešitev tega dolgotrajnega spora." Predsedujoči OVSE je govoril tudi o položaju Kosova. Pozdravil je začetek dogovarjanja o njegovem prihodnjem statusu in dejal, da pričakuje rešitev tega vprašanja v prihodnjem letu. OVSE ima, po njegovih besedah, na Kosovem že dolgo ključno vlogo pri krepitvi demokratičnih institucij, človekovih pravic in pravnih standardov, in to delo bi morala nadaljevati. Izrazil je upanje, da se bodo ministri dogovorili o jasni opredelitvi prihodnje vloge OVSE na Kosovem. Glede vloge OVSE v boju proti terorizmu je Predsedujoči OVSE dejal, da se narava konfliktov spreminja. Sovražniki sedaj nosijo nahrbtnike in napadajo nedolžne civiliste na sredstvih javnega prevoza. "Letošnji napadi kažejo, da terorizem ostaja grožnja za vse nas. Zato je ključnega pomena, da OVSE še naprej sodeluje pri mednarodnih naporih v boju proti terorizmu. Ne smemo dopustiti, da bo nasilje spodkopalo načela in vrednote, na katerih so zgrajene naše družbe. Najti moramo način, da bi zagotovili varnost in zaščitili človekove pravice. Ker je povezava med varnostjo in človekovimi pravicami v osrčju OVSE, je naša organizacija primerna za pomoč sodelujočim državam pri spopadanju s tem perečim vprašanjem," je dodal minister. Organizacijo je tudi pozval, naj okrepi svoje napore glede migracije in integracije, ki sta po njegovih besedah med najpomembnejšimi vprašanji, s katerimi se danes sooča OVSE. "Z migracijami moramo upravljati in zagotoviti odprte, toda obenem varne meje. Upam, da lahko v teh dveh dneh sprejmemo odločitve glede migracij in se dogovorimo o konceptu varnosti in upravljanja z mejami. Urejanje migracij znotraj naših večetničnih in večkulturnih mest in družb je izziv, s katerim se sooča večina sodelujočih držav OVSE," je dejal Predsedujoči OVSE dr. Rupel. V vedno bolj medsebojno prepletenem svetu pa mora biti OVSE povezana tudi s t.i. širšo mrežo, je dodal. "Bolj bi morali izkoristiti naš status regionalnega združenja znotraj OZN. Lotiti bi se morali nalog, ki bi olajšale breme OZN in okrepile pristojnosti OVSE. Dober primer tega je sodelovanje z Uradom tožilke Haškega sodišča za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije." Minister dr. Rupel je še dejal, da bi morala OVSE graditi na podlagi dogovora, sprejetega v začetku leta s Svetom Evrope, in okrepiti sodelovanje med OVSE in EU ter OVSE in NATO, prav tako pa bi morala biti bolj odprta za nevladne organizacije, civilno družbo, medije in javnost. "Resno bi morali razmisliti, da naše delovanje obogatimo z dialogom med kulturami in civilizacijami, še zlasti med Bližnjim Vzhodom in OVSE regijo." Leto slovenskega predsedovanja je obeležilo tudi 30. obletnico začetka helsinškega procesa, ki je pripeljal do oblikovanja OVSE, kot jo poznamo danes. "To je bil razburljiv, konstruktiven, celo čudovit proces. Morda si leta 1975 državniki, ki so podpisali Helsinško sklepno listino, niso mogli predstavljati, kako močno bodo s tem prispevali k preobrazbi Evrope. Toda zdaj se lahko strinjamo, da so prav oni začeli proces vseevropske integracije in harmonizacije," je dejal minister dr. Rupel. Dodatne informacije:
|
priložnostna znamka 13. Ministrskega sveta OVSE >>> Program dogodka >>>KontaktMinistrstvo za zunanje zadeve Urad vlade RS za informiranje
|
