Dnevnik, 3.1.2005
Slovenija ne bo reformatorka. ©
Aleš Gaube, Ljubljana

Dvanajst mesecev bo slovenska diplomacija poskušala najti čim več soglasja med 54 državami organizacije OVSE

Slovenija je 1. januarja prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in tako nastopila svojo največjo zunanjepolitično nalogo po vodenju varnostnega sveta OZN. Naslednjih dvanajst mesecev bo Ljubljana skrbnik in menedžer 55-članske organizacije, ki si lahko lasti delne zasluge za padec železne zaveze, vse odtlej pa v spremenjeni politično-varnostni strukturi tudi sama išče nov smisel obstoja. Zametki organizacije segajo v leto 1975, ko so se današnje sodelujoče države združevale še v konferenčni obliki. Zaradi političnih sprememb konec 80. in v začetku 90. let se je Konferenca za sodelovanje in varnost v Evropi leta 1992 institucionalizirala v organizacijo. Vendar OVSE v nasprotju z OZN ni subjekt po mednarodnem pravu, zato so vse odločitve organizacije za sodelujoče države zgolj politično obvezujoče. Sprejemajo se s konsenzom, kar pomeni, da lahko katera koli država zaradi nestrinjanja blokira sprejetje katere koli odločitve. Usklajevanje procesa sprejemanja odločitev pa je prav ena izmed nalog predsedujoče države. Slovenija bo tako organizirala neformalne sestanke sodelujočih držav, na katerih se bo razpravljalo in pogajalo o podrobnostih posameznih odločitev in dokumentov, ki bodo kasneje uradno sprejeti.

SLOVENIJA BO BENIGNA
A to je le ena izmed nalog predsedujoče države. S svojimi prednostnimi nalogami namreč poskrbi za določeno usmeritev organizacije v letu njenega predsedovanja. Slovenija jih za zdaj še ni predstavila. To bo uradno, ob nekakšnem ceremonialnem prevzemu predsedovanja čez deset dni, storil zunanji minister Dimitrij Rupel.

V svojih dosedanjih nastopih je minister že nakazal, da bi Ljubljana rada posebno pozornost posvetila jugovzhodni Evropi, toda vprašanje je, ali bo takšna osredotočenost sploh možna, saj preostale tri krizne regije, vzhodna Evropa, Kavkaz in osrednja Azija, s katerimi se ukvarja OVSE, niso prav nič manj problematične od zahodnega Balkana. Zunanji minister bo po lastnih predvidevanjih za ukvarjanje z OVSE porabil okoli 70 odstotkov časa, po bolgarskih izkušnjah sodeč pa bi bil lahko zaradi udeležbe na sestankih ali obiskih v posameznih regijah zunaj države tudi 170 dni.

Kakšni so torej uresničljivi cilji Slovenije kot predsedujoče? Če sklepamo po odzivih slovenskih diplomatov, ki želijo ostati neimenovani, Ljubljana med svojim predsedovanjem organizaciji ne želi prizadejati nobene škode. Kakšnega bistvenega napredka pri vprašanjih reforme organizacije in njene večje uravnoteženosti v Mladiki tako ne pričakujejo. Iskanje reformnih predlogov organizacije so prepustili skupini uglednih osebnosti, ki pa bo morala biti oblikovana pod slovenskim predsedovanjem. Poročilo z reformnimi predlogi naj bi ta oddala do junija, če pa bi bil med sodelujočimi državami dosežen konsenz, bi jih lahko sprejeli že na decembrskem ministrskem svetu OVSE v Ljubljani. Slovenija si sicer želi, da bi
soglasje za večjo učinkovitost organizacije države vendarle uspele doseči med njenim predsedovanjem.

PREPAD MED VZHODOM IN ZAHODOM
Toda posredniška naloga bo težka in zahtevna. Prepad med Vzhodom in Zahodom se je v OVSE nakazoval že nekaj mesecev. Dokončno pa je z vso silovitostjo izbruhnil med zadnjim decembrskim ministrskim svetom v Sofiji. Negotovost glede rezultata na ukrajinskih volitvah je bila le zadnja pika na i. Med nekdanjimi sovjetskimi republikami in državami zahodno od Dunaja se je namreč ustvaril globok prepad o usmeritvah organizacije. Devet držav nekdanje SZ je namreč ostro obsodilo nenehne kritike o nespoštovanju človekovih pravic, ki jih OVSE vedno usmerja prav nanje, medtem ko denimo slab položaj ruske manjšine v baltskih državah še zdaleč ne dosega podobnega odmeva. Zato se deveterica poleg splošne reforme OVSE zavzema tudi za bolj uravnoteženo delovanje vseh treh stebrov organizacije (politično-vojaškega, ekonomsko-okoljevarstvenega in humanitarnega).

OVSE v številkah
V organizaciji sodeluje 55 držav. Njen letni proračun znaša 179 milijonov evrov, slovenski delež znaša 0,14 odstotka proračuna, kar je v letu 2004 zneslo okoli 270.000 evrov. Med slovenskim predsedovanjem se bo z organizacijo in z vsemi povezanimi vprašanji na MZZ ukvarjalo približno 15 ljudi ter 12 ljudi v slovenski misiji pri OVSE.

Terenske misije so najpogosteje uporabljeni instrument delovanja OVSE. Organizacija ima trenutno 18 misij v 16 državah, v katerih deluje skoraj 4000 pripadnikov mednarodnega in lokalnega osebja. Osredotočene so predvsem na vzpostavitev demokratičnih sistemov in pravne države, prav tako pa nudijo pomoč in nasvete na vseh področjih, dogovorjenih med OVSE in gostujočo državo.

© Pravice pridržane. Vsaka uporaba besedila ali njegovega dela je dovoljena le s predhodnim soglasjem avtorja.

- Prispevek v elektronski obliki .pdf
(slovensko besedilo - 121 kB)

V središču

Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>

OSCE Chairmanship Newsletter >>>

Kontakt

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si

o strani >>>