|
|
Dnevnik - 7.12.2005
Aleš Gaube: Tepeni OVSE ©
V diplomaciji včasih majhne obrobne "kurtoaznosti" povedo
veliko. Ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov včeraj zapuščal
Slovenijo, je prekinil novinarsko konferenco, na kateri je predsedujoči
OVSE Dimitrij Rupel z dolgim obrazom razlagal, zakaj organizacija
že tretje leto zapored ostaja brez sklepne deklaracije. Ob Ruplu
je v roko segel tudi belgijskemu ministru De Guchtu, od katerega
si prihodnje leto obeta prav tako konstruktivno sodelovanje. Lanski
menedžerki organizacije 55 držav, Bolgariji, ni namenil niti pogleda,
kaj šele stisk rok. Prezir Moskve je razumljiv. Bolgarsko krmarjenje
je vse poskuse uravnoteženja organizacije ustavilo sredi leta, ko
je od takratnega šefa ameriške diplomacije Colina Powlla dobilo
jezno pismo, češ da naj dobro razmisli o svojih dejanjih. Solomon
Passy je bil za razumevajočo pokoritev poplačan s Powllovim trepljanjem
po rami.
Slovenija je v roke dobila organizacijo, ki je pokala po šivih.
Rupel je bil kot goreč zagovornik čezatlantskega sodelovanja postavljen
pred neljubo izbiro. Prva možnost je bila, da se poda po bolgarskih
stopinjah. V času predsedovanja bi moral delovati kot podaljšana
roka ZDA, ki si želi OVSE ohraniti kot šibko organizacijo. Washington
se organizacije spomni le takrat, ko mu to ustreza pri širjenju
vpliva na tleh nekdanje Sovjetske zveze. Druga izbira je bila težja.
Postati bi moral predsedujoči za vse države in jim povrniti občutek
skupnega lastništva organizacije. Zunanji minister se je odločil
za težavnejšo pot, pa čeprav mu je srce še naprej bilo zahodno od
Dunaja.
Medtem ko je Lavrov znal ceniti Ruplov premik, so bili v Washingtonu
presenečeni zaradi aktivnega angažiranja predsedujočega. Čeprav
je v izjavah o potrebnem razvoju demokracije v srednji Aziji in
na Kavkazu zvenel podobno kot ameriška državna sekretarka Condoleezza
Rice, si je z vztrajanjem pri nujnosti reform organizacije kljub
temu uspel zagotoviti tudi ruske simpatije. Ko je Slovenija opravila
podedovane domače naloge in reformni proces OVSE premaknila vsaj
za nekaj korakov, je naletela ob čeri ameriškega razumevanja vloge
organizacije. A to je le del enačbe, zakaj Ljubljana ni dočakala
Condoleezze Rice. Za multilateralista Powlla je OVSE kljub pomanjkljivostim
predstavljal možen forum dialoga z Rusijo. Unilateralistki Riceovi
služi kvečjemu kot boksarski ring, v katerega je pripravljena vstopiti
le, če bi bilo že pred tekmo jasno, da bo Moskva padla v prvi rundi.
Na dnevnem redu ljubljanskega zasedanja se je ponovno pojavil predvidljiv
spopad velesil, ali v sklepno deklaracijo uvrstiti šest let stare
carigrajske zaveze za umik ruske vojske iz Moldavije in Gruzije.
Ta umetno ustvarjena izmenjava udarcev dejansko predstavlja zgolj
klasično "nadomestno bojišče" za številna precej globlja
razhajanja med ZDA in Rusijo. Po barvnih revolucijah na tleh nekdanje
Sovjetske zveze Washington trka na ruska vrata. V srednji Aziji
se vodi oster geopolitični boj za transportne poti, energetske vire
in prijateljske režime. Poleg vsega Washingtonu vse bolj smrdi vse
bolj tesnejše gospodarsko-vojaško sodelovanje Moskve s Teheranom.
Sprejetje ministrske deklaracije OVSE v Ljubljani je bilo v takšnih
okoliščinah uvodoma obsojeno na neuspeh. Če je Rupel menil, da lahko
z nočnimi pogajanji preseže večletna globalna razhajanja velesil,
se je precenil. OVSE je bil spet tepen. Veliko udarcev ne prenese
več.
© Pravice pridržane. Dnevnik 2005.
-
Prispevek v elektronski obliki .pdf - 77,8 kB >>>

|
|
|
Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)
Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>
Publikacija Kultura dialoga: norme načela,
zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)
Pilotni projekt izobraževanja o človekovih
pravicah
več
>>>
|
|
V središču
Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>
OSCE Chairmanship Newsletter >>>
Kontakt
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si
o strani >>>
|