|
|
Delo - 10.12.2005
Saša Vidmajer: Posluh za ruske kritike ©
Zasedanje se je začelo s slovenskim nastopom. "Razmere v Ovseju
so bolj konstruktivne, kakor so bile", se je pohvalil predsedujoči,
zunanji minister Dimitrij Rupel. Pod slovenskim predsedovanjem so
se premaknile nekatere zadeve. Medtem ko je prejšnja predsedujoča
Bolgarija pustila za seboj stare probleme in naložila Sloveniji
nove obveznosti, je Ovse spomladi dobil generalnega sekretarja in
jeseni lestvico prispevkov za proračun. Oboje sta bili sicer obrobni
tehnični vprašanji, vendar značilno spolitirizirani.
"V območju Ovseja ni več sovražnikov," je Rupel citiral
nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda iz leta
1990 in dodal, "da se moramo zdaj združiti, da bi se soočili
z novimi, drugačnimi grožnjami", kot so terorizem, organizirani
kriminal, migracije. Zavzel se je za stabilizacijo in reforme v
Azerbajdžanu, kjer so bile šestega novembra parlamentarne volitve,
in pozval Kirgizijo, kjer so se spomladi zgodile demokratične spremembe,
naj nadaljuje z reformami na institucionalni ravni. Na oblasti v
Uzbekistanu, ki so tri dni pred zasedanjem Ovseja zaprle za mednarodno
javnost procese proti upornikom iz Andižana, je apeliral, naj opazovalcem
omogočijo dostop. Isti poziv je ponovil francoski zunanji minister
Douste-Blazy. Predsedujoči je naposled omenil predsedniške volitve
v Kazahstanu, kjer je v tretje zmagal Nursultan Nazarbajev, in rekel,
da pričakuje poročilo opazovalcev.
Isto dopoldne je na tiskovni konferenci v Almatiju Ovse dal svojo
prvo oceno volitev. Za Kazahstan je bila posebno pomembna, ker bi
priprava poštenih in svobodnih volitev potrdila, da je država dovolj
stabilna za vodenje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
leta 2009. Bila bi prva srednjeazijska država na njenem čelu. Ambicijo
podpirajo tudi Združene države in Kazahstanu je veliko do kandidature.
"V zadnjem času ne mine nastop Nazarbajeva brez omembe Ovseja,"
je pred dvema tednoma na Dunaju pripomnil britanski diplomat v Hofburgu.
"Za Kazahstan je to pozitiven izziv," je komentiral veleposlanik
Lamberto Zannier, ki vodi center za preprečevanje konfliktov pri
organizaciji. Vendar je mednarodna misija, ki je nadzorovala izvedbo
volitev, v ponedeljek objavila neuradno poročilo in ugotovila, da
volitve niso zadostile mednarodnim merilom. Poročilo je naštelo
kršitve: omejevanje predvolilne tekme, medijsko nesvobodo, ustrahovanje
s strani oblasti, ponarejanje glasovnic, nepooblaščeno vmešavanje
v štetje glasov. V skupni misiji Urada za demokratične ustanove
in človekove pravice, ODIHR, parlamentarne skupščine Ovseja, Sveta
Evrope in evropskega parlamenta je bilo 460 opazovalcev. "Niso
v skladu z mednarodnimi standardi," je povzel posebni koordinator
opazovalne misije v Kazahstanu Bruce George.
"ODIHR je trn v peti Rusiji. Moti jo njegova avtonomnost in
motijo jo njegovi standardi. Nenehno imajo pripombe na njegovo metodologijo,"
je pred zasedanjem komentiral visoki slovenski diplomat. Med nasprotujočimi
si ambicijami Amerike in Rusije v Ovseju je izpostavil rusko željo
po zmanjšanju neodvisnosti urada za opazovanje in nadzorovanje volitev.
"Rusi želijo manj samostojno in bolj centralizirano sprejemanje
odločitev v stalnem svetu na Dunaju."
Sergej Lavrov je na plenarnem zasedanju nastopil med prvimi. Vrstni
red govorcev določi žreb in vanj predsedujoči ne more posegati.
"Dejavnost ODIHR je treba temeljito korigirati," je rekel
ruski zunanji minister in povedal, da je avtonomija Ovsejeve institucije
s sedežem v Varšavi odgovorna za promocijo demokratičnih volitev,
"ušla nadzoru". "To je nesprejemljivo." Potem
ko so opazovalci organizacije v preteklih letih opozarjali na napake
pri volitvah v Gruziji in Ukrajini in so na oblast v obeh prišli
prozahodni voditelji, je njihov nadzor postal predmet najostrejših
ruskih kritik. Rusija trdi, da Ovse nima enotnih meril in uporablja
dvojna merila ter da se je oddaljil od prvotne naloge, promocije
varnosti in demokracije v Evropi. Zdelo se je, kakor da bi Lavrov
prebral svoj lanskoletni govor iz Sofije. "No, stvari se niso
spremenile," je na hodniku komentiral Alexander Gusarov, ataše
dunajske stalne misije Rusije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje.
Ukrajinski minister Boris Tarasjuk, ki je bil lani ob tem času
glavna zvezda ministrskega zasedanja v Sofiji, je bil drugačnega
mnenja. V pogovoru za Delo, tako rekoč na obletnico "oranžne
revolucije", je pojasnjeval, kako je šel minulega decembra
Ovse pozivat, naj pošlje v Ukrajino več opazovalcev. "Najprej
so jih hoteli poslati samo 600. To za tako veliko državo, kot je
naša, ne pomeni nič. Odpotoval sem v Sofijo, se srečal s trojko,
jih prepričeval. Zadovoljen sem, da sta Ovse in ODIHR naredila vse,
kar je bilo mogoče, za doslej največje opazovanje volitev."
Vprašala sem za komentar predlogov, izrečenih na tokratnem ministrskem
svetu, "da bi bilo treba institucijo za volitve popraviti".
Tarasjuk je vrnil oster pogled izza očal in suho rekel: "Naše
predsedniške volitve so pokazale, da brez nepristranskih mednarodnih
opazovalcev ne bi mogli dokazati goljufanja oblasti. ODIHR je izjemno
učinkovit, neopredeljen in zelo izkušen. Lahko je dokazal, za poneverbo
kolikšnih razsežnosti je šlo."
V veliki dvorani razstavišča so se vrstili govori petinpetdesetih
držav. Nastop gruzijskega zunanjega ministra Gela Bužuašvilija je
načel središčno temo. Zavzel se je za polno uresničitev tako imenovanih
carigrajskih zavez o umiku ruskih sil iz Gruzije in Moldavije. Pozdravil
je dogovor z Rusijo o umiku vojaških oporišč iz Gruzije do leta
2008, o čemer sta se državi dogovorili maja. Izrazil je upanje,
da bodo podpisali ustrezen sporazum o umiku ruskih sil.
Toda besede so zvenele v prazno. Izjava sekretarja ruskega sveta
za nacionalno varnost Igorja Ivanova nekaj dni prej, češ da Zahod
namenoma spodbuja napetosti v nekdanjih sovjetskih republikah, in
trda govorica zunanjega ministra Sergeja Lavrova v intervju za SP
pretekli teden so dale vedeti, da najštevilčnejša, več kot šestdesetčlanska
delegacija Ruske federacije ni prišla na ljubljansko zasedanje zato,
da bi popuščala.
Rusija ima v Gruziji dve oporišči iz časov bivše Sovjetske zveze
in tri tisoč vojakov. Umik je obljubila že leta 1999. Na zadnjih
dveh ministrskih zasedanjih Ovseja je politična deklaracija izostala
zaradi omembe carigrajskih zavez o ruskem umiku. Očitno je bilo,
da letos ne bo drugače. Že pred tedni so se stališča vkopala daleč
vsaksebi: Združene države, Britanija, Gruzija in Moldavija so vztrajale
pri omembi zavez, Rusija je ostro nasprotovala.
Sredi popoldneva je kot sedemindvajseti nastopil ameriški podsekretar
Nicholas Burns. Podobno kakor je bil Lavrovov govor podoben lanskoletnemu,
se Burnsov ni veliko razlikoval od Powellovega v Sofiji 2004. "Ovse
ni pokvarjen, zato ga ni treba popravljati," je jedrnato strnil
namestnik ameriške zunanje ministrice. Zavzel se je za krepitev
Urada za demokratične ustanove in človekove pravice. ODIHR je imenoval
"zlati standard pri opazovanju volitev". Rusijo je pozval
k uresničitvi zavez iz Carigrada. Združene države češ da pozdravljajo
rusko-gruzijski dogovor o umiku sil, toda obžalujejo, da ni napredka
pri vprašanju ruskega umika iz Moldavije. To bi bil jasen znak separatistom
v Pridnestrju, je povedal Burns.
Medtem ko so se v dvorani vrstili nastopi, so v zakulisju tekla
pogajanja. Sestajala sta se pripravljalni odbor Ovseja, ki je forum
za politične konzultacije, in stalni svet, ki deluje na ravni veleposlanikov
in je organ za sprejemanje odločitev, za dialog in razpravo. Oba
imata glavno vlogo v težavnem postopku oblikovanja dokumentov. Nadaljevala
se je tehnologija tihih usklajevanj in diskretnih posvetovanj, ki
jih je pri stalnem svetu v dunajskem sekretariatu organizacije vodil
slovenski ambasador Janez Lenarčič. V zadnjem mesecu pred ministrskim
svetom so bila pogajanja tako rekoč nepretrgoma.
"Delamo na vseh dokumentih. Zadnja dva dneva do polnoči. V
Sofiji je trajalo do dveh zjutraj," je popoldne izjavil slovenski
diplomatski vir. Pooblaščenec za Srednjo Azijo Lojze Peterle, ki
je popoldne prišel v tiskovno središče, pa ni bil videti pretirano
optimističen.
Ob pol šestih popoldne je bil sklican sestanek na veleposlaniški
ravni. Pol ure kasneje so se sestali ministri Združenih držav, Rusije,
Britanije, Francije, Nemčije in trojke Ovseja, ki jo sestavljajo
Slovenija, Bolgarija in Belgija. Jacka Strawa ni bilo vmes. Uradno
zaradi parlamentarne razprave o proračunu. Toda diplomati ne pomnijo,
da bi kdaj kak britanski zunanji minister prišel na zasedanje Organizacije
za varnost in sodelovanje v Evropi.
Predsedujoči Dimitrij Rupel je ob zaključku prvega dneva izrazil
zmeren optimizem. "Ministrska deklaracija je še vedno možna,
ne smemo pa biti obsedeni z njo." Povedal je, da so na triurnem
sestanku govorili predvsem o njej in o časovnem načrtu reform. Največji
problem so ostale razvpite carigrajske zaveze.
Torkovo jutro se je začelo s tretjim plenarnim zasedanjem, ki ga
je vodil prihodnji predsedujoči, Belgijec Karel De Gucht. Spregovoril
je kazahstanski zunanji minister Kasimžomart Tokajev. Poudaril je
nujnost reform, ker da se je organizacija drastično spremenila.
Ovse češ da potrebuje novo vsebino, značaj in dimenzijo delovanja.
Zatrdil je, da so bile nedeljske volitve, na katerih je z 91,6 odstotka
zmagal dosedanji predsednik Nazarbajev, "svobodne, transparentne
in poštene". Zavrnil je oceno Urada za demokratične ustanove
in človekove pravice. Tokajevo tiskovno konferenco, ki je bila ponovno
napovedana za torek dopoldne, so spet odpovedali. Razlaga je izostala.
Predsedujoči se je dopoldne še enkrat sešel z vodji ameriške in
ruske delegacije in še nekaterimi. Govorili so o besedilu ministrske
deklaracije. Iz dobro obveščenih virov so curljale informacije,
da je časovni načrt reform ujetnik dikcije o opazovanju volitev
oziroma vloge ODIHR. Američani so vztrajali pri formulacijah o carigrajskih
zavezah v zaključnem dokumentu, Rusi pa pri koncesijah glede opazovanja
volitev.
Deklaracija bo, če bo v njej ruska zaveza glede Moldavije, je v
torek dopoldne novinarjem rekel Burns. Po njegovih besedah je bilo
52 ali 53 od skupaj 55 držav Ovseja enotnih glede omembe carigrajskih
zavez. "Ne vem, ali se bo v naslednjih nekaj urah vseh petinpetdeset
s tem strinjalo. Če se bomo, bomo imeli deklaracijo, sicer ne."
Burns je prst uperil v Rusijo, ki ni pristajala na zanjo sporno
formulacijo. Ponovil je večkrat izrečeno frazo, češ da ZDA ne bodo
pristale na trgovino z načeli. "Načela so pomembnejša od deklaracije."
Ameriški podsekretar je nato zapustil prizorišče.
Ko se je plenarno zasedanje zaključevalo, je ruski zunanji minister
sklical tiskovno konferenco. "Zadovoljen sem z rezultatom,"
je rekel Sergej Lavrov in izpostavil časovni načrt reform in "modalitete
opazovanja volitev". "Ne glede na to, da se sprejeti dokumenti
ne nanašajo na vse akutne probleme, je niz odločitev precejšen."
Ko se je novinarsko vprašanje dotaknilo carigrajskih zavez, zaradi
katerih da je izostala politična deklaracija Ovseja, je odgovarjal
v enem dahu. "Nekateri so hoteli usmeriti pozornost v deklaracijo
kot edino merilo uspešnosti ministrskega sveta. Vprašanje umika
iz Moldavije je umetna tema. Rusija bi se umaknila, če bi bili izpolnjeni
pogoji, a zaradi prekinitve pogajanj med vpletenimi stranmi leta
2003 niso. Rusija je ratificirala dopolnjeno Pogodbo o konvencionalnih
silah v Evropi, CFE, sklenjeno na vrhu Ovseja v Carigradu leta 1999.
Letos je začela umik svojih sil. Gre za vprašanje, ki ne more biti
rešeno v formatu Ovseja." Toda Lavrov ni mogel skriti zadovoljstva,
da iz Ljubljane ne odhaja praznih rok. Potem ko je Rusija dobila
simbolno zmago z lestvico prispevkov v proračun, ji je uspelo med
odločitve zasedanja vriniti tudi formulacijo, da mora ODIHR v enem
letu pripraviti poročilo o samem sebi in se tesneje konzultirati
s sodelujočimi državami.
Ko so delegacije že odhajale, se je za omizje zaključne novinarske
konference posedla ministrska trojka Belgije, Slovenije in Bolgarije.
Kazala je različne obraze. Dimitrij Rupel je obžaloval, ker ni bilo
soglasja, samo visokokvalificirana večina in bil je razočaran, ker
je izostala izjava o Kosovu. Ivaylo Kalfin je izrekel nekaj vljudnosti,
s čimer se zaključilo bolgarsko sodelovanje v trojki. Zanimiv je
bil belgijski zunanji minister Karel De Gucht. Govorica njegovega
telesa in obraza sta nakazovali tisto, kar je izrekel. "To
je težka služba. Malo se je bojim. Ne vem, če si bom lahko zagotovil
dovolj časa." Generalni sekretar Marc Perrin de Brichambaut
in tiskovni predstavnik Ovseja Keith Jinks na drugem koncu omizja
sta se spogledala in si zašepetala. Vtis je, da je prihajajoči predsedujoči
povzel problem Ovseja. V primerjavi z drugimi mednarodnimi organizacijami
terja veliko truda in daje malo rezultata.
© Pravice pridržane. Delo 2005.
-
Prispevek v elektronski obliki .pdf - 96,2 kB >>>

|
|
|
Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)
Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>
Publikacija Kultura dialoga: norme načela,
zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)
Pilotni projekt izobraževanja o človekovih
pravicah
več
>>>
|
|
V središču
Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>
OSCE Chairmanship Newsletter >>>
Kontakt
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si
o strani >>>
|