|
|
10.6.2004
Govor dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve Republike
Slovenije
na konferenci East-West Institute: "Gradnja varnosti prek meja
- Vloga OVSE"
Brdo, Slovenija
Predsedujoči, Generalni sekretar,
Ekscelence, dame in gospodje,
Ideja Helsinške sklepne listine - da bi združili vizijo interakcije
na osnovi skupnih vrednot na eni strani in pragmatično razorožitev
na drugi - je v začetku novega tisočletja sprožila neverjetne spremembe
v odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Kultura sodelovanja v okviru OVSE je spodbudila novo širitev EU
in NATO in okrepila sanje o stabilnem območju svobode in blaginje
na evropski celini.
Prihodnje leto bomo praznovali trideseto obletnico podpisa Helsinške
sklepne listine. Le ta ni zaznamovala zgolj rojstvo OVSE, temveč
je pomenila tudi začetek Nove Evrope. Ko je bila Helsinška sklepna
listina predstavljena, ustanovitelji v mislih niso imeli samo neposrednih
in otipljivih ciljev, marveč tudi vizijo Nove Evrope: združene,
svobodne in uspešne.
Evropska varnostna arhitektura - vključno z vlogami, članstvom
in interakcijo med institucijami - ki se razvija že več kot pol
stoletja, je v zadnjih letih doživela še prav poseben pospešek v
razvoju. S pristopom desetih novih članic Evropske unije in sedmih
novih članic NATO se je bistveno povečalo območje varnosti in stabilnosti
v Evropi. Te napore še dodatno krepijo prizadevanja novih držav,
da bi postale članice evroatlantske skupnosti. OVSE se je vedno
dobro odzival na izzive in težave, zato ne dvomim, da bo organizacija
izkoristila pozitivne učinke obeh širitev.
Kot članica EU in NATO Republika Slovenija je prepričana, da v
sodobnem globaliziranem svetu regionalna perspektiva - ne glede
na njen obseg in širino - ni vedno dovolj. Slovenija vidi v OVSE
pomemben člen Evropske varnostne arhitekture, ki naj v sodelovanju
z OZN, EU, Svetom Evrope in zvezo NATO zagotavlja učinkovit odgovor
na grožnje varnosti in stabilnosti.
Izzivi sodobnemu varnostnemu okolju ne morejo biti izključno odgovornost
posameznih držav ali mednarodnih organizacij. Ugotovitev, da je
celovit pristop nujen, je bistvenega pomena in predpogoj za učinkovito
in tesno sodelovanje vseh držav in mednarodnih organizacij, vključno
z nevladnimi organizacijami, ki imajo poseben vpogled v posamezne
probleme.
Kompleksna narava varnosti in stabilnosti v 21. stoletju mednarodno
skupnost postavlja pred nove izzive. Nasprotja med državami in znotraj
držav, politična, gospodarska in socialna nestabilnost držav v prehodu,
terorizem, organizirani kriminal, nezakonito trgovanje in različne
oblike nestrpnosti, kot tudi krepitev pravne države, človekovih
pravic in pravic narodnih manjšin, ki spodbujajo gospodarski in
družbeni razvoj, so ključne točke na našem
dnevnem redu.
Vloga Organizacije je bila vedno rezultat spreminjajoče se varnostna
situacija v OVSE regiji. Zmožnost prilagajanja je postala njena
odlika in prednost. Da bi se odzvali na nove grožnje varnosti, moramo
sedaj narediti korak naprej. Naš cilj pri tem ostaja enak: narediti
organizacijo učinkovitejšo v službi legitimnih interesov ter zadovoljiti
potrebe in izpolniti pričakovanja vseh 55 sodelujočih držav.
Da bi ta cilj dosegli, moramo okrepiti politični dialog znotraj
OVSE in zagotoviti večjo kontinuiteto in sinergijo pri celotnem
delovanju. To vključuje krepitev vloge Sekretariata in generalnega
sekretarja OVSE, z namenom povečati učinkovitost vodstva organizacije,
zagotoviti bolj obsežno podporo predsedujoči državi in povečati
institucionalni spomin organizacije.
OVSE je v preteklosti pomembno prispeval k zaupanju in varnosti
območja, ki ga pokriva. Njegovo razumevanje varnosti presega tradicionalni
koncept in poudarja človekovo, politično-varnostne in gospodarsko-okoljsko
dimenzijo. Republika Slovenija bo podprla celoviti pristop OVSE,
ki je del Strategije odzivanja na grožnje varnosti in stabilnosti
v 21. stoletju, sprejete v Maastrichtu lansko leto. S 55 državami
članicami, desetimi državami partnericami in številnimi misijami
OVSE predstavlja edinstveno regionalno organizacijo, ki lahko občutno
prispeva k prizadevanjem za zagotovitev miru, varnosti in stabilnosti
v tem delu sveta.
Dolgoročni cilj je večja usklajenost OVSE in mednarodnih organizacij
(EU, Svet Evrope, NATO itd.). Med njimi ni hierarhije, medsebojna
delitev dela ni niti možna niti zaželena. Vsaka izmed njih ima svoje
območje, svoje temelje in svoje članice. Poglobljeno sodelovanje
je potrebno graditi na enakovredni osnovi, saj nas povezujejo skupni
interesi. Mednarodne organizacije se morajo zato nenehno prilagajati
izzivom, pri čemer bi prizadevanja morala biti usmerjena k doseganju
sinergije, tesnemu sodelovanju, dopolnjevanju in izogibanju podvajanja.
Ključna beseda bi morala biti "implementacija".
Eno izmed najboljših priložnosti za učinkovito sodelovanje predstavlja
Integrirani nadzor meja (Integrated Border Management). Na tej točki
lahko v praksi združimo znanje in izkušnje, različne pristope in
prednosti medsebojnega sodelovanja različnih mednarodnih organizacij.
Dejanski učinek v regionalnem kontekstu je že viden v Jugovzhodni
Evropi, kjer se projekti EU in pobude OVSE medsebojno dopolnjujejo.
Glavna naloga OVSE bi morala biti pospeševanje enotnih standardov
pri varovanju meja na celotnem področju OVSE in posledično izpolnjevanje
političnih, tehničnih in operativnih pogojev za povezovanje. Organizacija
bi morala poenotenje standardov doseči z razširjanjem najboljših
praks, usposabljanjem, pomočjo pri izgradnji institucij in pripravi
zakonskih osnutkov itd. Z ustvarjanjem ustreznih političnih, tehničnih
in operativnih okoliščin za povezovanje bi OVSE lahko igral vlogo
pri izmenjavi informacij, pospeševanju stikov med institucijami
in uradniki, spodbujanju dvostranskega in regionalnega sodelovanja
ter sodelovanja znotraj OVSE itd. Prav tako bi OVSE lahko zagotavljal
finančna in tehnična sredstva, še posebej na področjih, kjer drugi
mednarodni igralci niso prisotni.
Koncept upravljanja varnosti meja (Border Security Management Concept)
kot najmanjši skupni imenovalec pri vzpostavitvi tega poenotenega
standarda bo nekako moral upoštevati najširše uporabljene standarde.
Zato bi bilo priporočljivo, da naš pristop gradimo na podobnih standardih
kot EU. Seveda se pri tem zavedamo, da bi to lahko bilo politično,
tehnično in zakonsko občutljivo, zato je pomembno, da na tej stopnji
pustimo odprte vse možnosti.
Inštitutu Vzhod-Zahod bi se rad zahvalil, ker je pripravil to konferenco
in nam omogočil, da izmenjamo poglede na vlogo OVSE v prihodnosti.
Hvala.
Celotno besedilo govora si lahko preberete tukaj:
English: (97 kB )

|
|
|
Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)
Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>
Publikacija Kultura dialoga: norme načela,
zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)
Pilotni projekt izobraževanja o človekovih
pravicah
več
>>>
|
|
V središču
Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>
OSCE Chairmanship Newsletter >>>
Kontakt
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si
o strani >>>
|