|
|
Pogosto zastavljena vprašanja
vsa pogosto zastavljena
vprašanja v .pdf datoteki - 702 kB
odgovori
Strategija
za soočanje z grožnjami varnosti in stabilnost 21. stoletja
Ministri za zunanje zadeve držav so na 11. zasedanju Ministrskega
sveta OVSE v Maastrichtu 1. in 2.12.2003 sprejeli Strategijo za
soočanje z grožnjami varnosti in stabilnosti 21. stoletja, ki na
novo opredeljuje prednostne naloge, vire ogrožanja in instrumentarij
OVSE za soočanje z njimi. Strategija kot grožnje opredeljuje: meddržavne
in notranje konflikte, terorizem in organizirani kriminal, diskriminacijo
in nestrpnost, ekonomske dejavnike nestabilnosti ter specifične
grožnje varnostno-politične narave. Odgovor nanje je večplasten,
celovit, ter v skladu z vrednotami OVSE. Države so same odgovorne
za zagotavljanje varnosti svojih državljanov, pri čemer je OVSE
pripravljena nuditi ustrezno pomoč. S celovitim pristopom Strategija
krepi človekovo varnost ter tako širi območje varnosti in stabilnosti.
Sodelovanje med državami mora temeljiti na solidarnosti, partnerstvu
in preglednosti. V skladu s tem so se države članice odločile tudi
okrepiti sodelovanje z mediteranskimi in azijskimi partnerskimi
državami, saj grožnje varnosti in stabilnosti izvirajo tudi iz področij
izven OVSE prostora.
Preprečevanje
konfliktnih situacij in miroljubno reševanje sporov
Preprečevanje konfliktnih situacij in miroljubno reševanje sporov
sodita med temeljne naloge OVSE. Zaradi celovitega pristopa do teh
vprašanj izvajanje aktivnosti OVSE na tem področju ni mogoče omejiti
na posamezen organ oz. institucijo. Nekatere izmed njih so:
- Forum za varnostno sodelovanje
- Urad za demokratične institucije in človekove pravice
- Stalni svet OVSE
- Osebni predstavniki Predsedujočega OVSE
- Ad-hoc usmerjevalne skupine
- Center za preprečevanje konfliktov
OVSE je razvila številne mehanizme za mirno reševanje sporov. Ti
postopki olajšujejo takojšen in neposreden stik med stranmi v konfliktu,
ter aktivirajo določene aktivnosti s strani OVSE. Njihova prednost
je, da ne potrebujejo soglasja, so lahko sproženi s strani določenega
števila držav članic, ter s tem omogočajo takojšen odziv. To so:
- Valetta Mechanism določa zasnovo za "OVSE mehanizem reševanja
sporov" (OSCE Dispute Mechanism), ki teži k olajševanju reševanja
sporov med državami članicami. Mehanizem sestavlja ena ali več oseb,
izbranih iz registra usposobljenih kandidatov, ki si bodo prizadevale
za stik med stranmi v sporu - posamezno ali skupaj. Omenjene osebe
lahko ponudijo splošen ali poseben komentar oziroma nasvet, ki ni
zavezujoč za strani v sporu.
- Konvencija o spravi in arbitraži v OVSE (Convention on Conciliation
and Arbitration within the OSCE) pravno-formalno zavezuje le države
članice, ki k njej pristopijo. Pogodbenice Konvencije tudi krijejo
stroške Sodišča za spravo in arbitražo, ki ga je ta ustanovila.
Konvencija teži k olajševanju reševanja sporov med državami članicami
s pomočjo sprave in - v kolikor je to primerno - arbitraže. Sodišče
ni stalen organ, temveč seznam ljudi/kandidatov. Komisija za spravo
v začetni fazi postopka posluša primer in pripravi poročilo; nakar
imata stranki na voljo 30 dni časa, da zaključke Komisije sprejmeta.
V kolikor do dogovora ne pride, se poročilo preda v razsojanje Arbitražnemu
sodišču, katerega odločitev je zavezujoča. Člani sodišča so eminentne
osebnosti s širokimi izkušnjami v mednarodnih zadevah in mednarodnem
pravu.
- Določila za Spravno komisijo OVSE (Provisions for an OSCE Conciliation
Comission) so bila s strani držav članic sprejeta kot dopolnilo
"Valetta Mechanism" in ustanavljajo Spravno komisijo,
na katero lahko države članice ob medsebojnem soglasju naslovijo
spore. Komisija si bo prizadevala za razjasnitev elementov spora
ter dosego vsestransko sprejemljive rešitve.
- Določila za "obvezno" spravo (Provisions for Directed
Conciliation) omogočajo Ministrskemu svetu OVSE ali Visokemu svetu
OVSE, da dve državi članici napoti k spravi ter jima pomaga pri
razrešitvi spora, ki ga ti nista bili zmožni rešiti v razumnem času.
Ministrski ali Visoki svet lahko državi napotita na Spravno komisijo,
če sta slednji za to predhodno pisno zaprosili.
Boj
proti terorizmu
Boj proti terorizmu je ena izmed ključnih aktivnosti OVSE. V začetku
je bila osrednja pozornost namenjena krepitvi izvajanja obstoječih
mehanizmov in dokumentov ter krepitvi sodelovanja z drugimi mednarodnimi
organizacijami. V nadaljevanju se je OVSE osredotočil na dvig standardov
dela policije, učinkovit nadzor meja, boj zoper nedovoljeno trgovino
vseh vrst ter preprečevanje financiranja terorizma.
Prva večja tovrstna pobuda je bil Akcijski načrt za boj proti terorizmu,
sprejet na Ministrskem svetu v Bukarešti leta 2001, kjer so se države
zavezale k boju proti terorizmu v skladu s svojimi mednarodnimi
obvezami. V skladu z njimi naj bi države članice postale podpisnice
vseh konvencij in protokolov OZN povezanih z bojem proti terorizmu.
Načrt odseva večplasten pristop OVSE k varnosti in ugotavlja, da
so grožnje terorizma razpršene, ter da se je z njimi potrebno spopadati
celostno.
Decembra 2001 sta bila na konferenci v Biškeku sprejeta Deklaracija
in Akcijski program, ki zahtevata povečano sodelovanje med OVSE
in Uradom OZN za droge in kriminal. Ob tem so bile izpostavljene
tudi prošnje centralno-azijskih držav po skupnem usposabljanju ter
krepitvi vladnih institucij za boj proti terorizmu. Akcijski načrt
je Generalnega sekretarja zadolžil, da redno poroča pred Odborom
za boj proti terorizmu OZN o pobudah OVSE s tega področja. O vseh
aktivnosti OVSE na tem področju mora Generalni sekretar redno obveščati
tudi Stalni svet in Ministrski svet. Na podlagi Akcijskega načrta
je bil v Sekretariatu ustanovljen Oddelek za boj proti terorizmu
(Action against Terrorism Unit - ATU), ki pomaga državam članicam
pri uresničevanju zavez. Oddelek pri svojem delu tesno sodeluje
z drugimi mednarodnimi organi.
Na Ministrskem svetu v Portu leta 2002 je bila sprejeta odločitev
o uresničevanju OVSE zavez in aktivnosti za boj proti terorizmu
(Implementing the OSCE Commitments and Activities on Combating Terrorism)
in OVSE Listina o preprečevanju in boju proti terorizmu (OSCE Charter
on Preventing and Combating Terrorism), medtem ko je bila na zasedanju
v Maastrichtu leta 2003 sprejeta odločitev o varnosti potovalnih
dokumentov ter o podpori odločitvi Foruma za varnostno sodelovanje
glede MANPADS (t.j. glede prenosnih sistemov zračne obrambe).

|
|
|
Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)
Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>
Publikacija Kultura dialoga: norme načela,
zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)
Pilotni projekt izobraževanja o človekovih
pravicah
več
>>>
|
|
V središču
Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>
OSCE Chairmanship Newsletter >>>
Kontakt
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si
o strani >>>
|