Sporočila za javnost20. junij 2005 Predsedujoči OVSE v luči izdaje poročila ODIHR ponovno pozval k preiskavi dogodkov v Andižanu Predsedujoči OVSE, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je ob današnji izdaji Poročila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ponovil poziv k verodostojni in neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov v Andižanu na jugu Uzbekistana. Poročilo, ki je bilo objavljeno danes, vsebuje preliminarne ugotovitve o dogodkih v Andižanu 13. maja 2005, ki temeljijo na 44-ih podrobnih pogovorih z osebami, ki so ob začetku nasilja pobegnile v bližnjo Kirgizijo. Ugotovitve so omejene na analizo informacij pridobljenih s strani beguncev v Kirgiziji, saj Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ni bilo omogočeno obiskati Andižana od 13. maja dalje. "Hitro in sistematično zbiranje ter analiza podatkov, pridobljenih na podlagi pričevanj, si zasluži pohvalo", je dejal Predsedujoči OVSE dr. Dimitrij Rupel. "Vendar pa vse dokler ne bo omogočena mednarodna preiskava - z dostopom do Andižana, ne bomo imeli popolne slike o dogodkih 13. maja. Omenjeno sem jasno prenesel uzbeškim oblastem, katerim je bilo poročilo tudi posredovano." V poročilu OVSE/ODIHR izraža zaskrbljenost, da je bilo v sodnih postopkih zoper poslovneže, ki so sprožili dogodke 13. maja, kršenih več procesnih standardov. Poročilo v zaključku ugotavlja večkratno uporabo sile zoper neoborožene civiliste v teku celotnega dne, ki je bila nesorazmerna in nediskriminatorna. Zaradi le te je več neoboroženih civilistov umrlo ali bilo ranjenih. Nikakršnih indikacij ni, da bi bilo pred streljanjem uzbeških oblasti na množico izdano kakršnokoli opozorilo. Pričevanja nadalje nakazujejo, da je prišlo do naglih usmrtitev med in neposredno po samih protestih. ODIHR ne opravičuje zajetja talcev s strani protestnikov ali uporabe le teh kot človeških ščitov. Vendar pa je delovanje varnostnih sil zoper protestnike pripeljalo k stopnjevanju razmer do točke, kjer je protestnikom ostalo na voljo malo možnosti za lastno zaščito. Poskusi, da bi zapustili prizorišče so bili - po poročanju - onemogočeni, poskusi predaje pa neupoštevani. Natančno število žrtev iz informacij zbranih s strani Urada ni mogoče določiti. Po ocenah na podlagi podatkov, ki so bili zbrani s strani beguncev, naj bi 13. maja umrlo od 300 do 500 ljudi. Poročilo ugotavlja, da je potrebno dogodke 13. maja razumeti v luči vloge oblasti pri vzdrževanju javnega reda in miru. Pri tem opozarja, da je kljub legitimnim interesom držav za zagotavljanje lastne varnosti v boju zoper terorizem, potrebno ravnati previdno, da bi se tako izognili pretirani in nediskriminatorni uporabi oznak "terorizem" in "ekstremizem". V nasprotnem primeru bi le to imelo negativne posledice za politično opozicijo, etnične in verske manjšine, ter učinkovito uresničevanje svobode izražanja in združevanja. Predsedujoči OVSE je ob tem izpostavil slabe razmere beguncev v taboru "Suzak" v Kirgiziji, ki so še vedno pod vplivom tragičnih dogodkov, ter v skrbeh za sorodnike in prijatelje. "Pred kakršnokoli odločitvijo o njihovi vrnitvi ali izročitvi v Uzbekistan, mora biti zagotovljena osebna varnost in celovitost vsakega posameznika", je dejal minister dr. Rupel. Dodatne informacije:
|
V središču
OSCE Chairmanship Newsletter >>>KontaktMinistrstvo za zunanje zadeve
|
