Sporočila za javnost1. avgust 2005 Predsedujoči OVSE dr. Dimitrij Rupel na Nemškem inštitutu za zunanjo politiko
Uvodni nagovor je imel podpredsednik inštituta Fritjof von Nordenskjöld, glavni govorci pa so bili Predsedujoči OVSE, minister dr. Rupel, nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher in vodja poslanske skupine FDP v Bundestagu Wolfgang Gerhardt. "Po letu 1975 se je železna zavesa začela trgati. Med 1978 in 1980 sta dve poljski osebnosti, Wojtyla in Walesa, odločilno vplivala na pozitiven razvoj dogodkov", je v začetku govora dejal dr. Rupel in nadaljeval s pregledom sprememb v Vzhodni Evropi, ki so privedle do padca Berlinskega zidu leta 1989, propada Sovjetske zveze, SFRJ in drugih komunističnih režimov ter posledično demokratizacijo držav nekdanjega Vzhodnega bloka. V tem procesu je dr. Rupel izpostavil veliko vlogo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). "KVSE je spremenila svet. Zbrala je vse tiste, v interesu katerih je bila evropska varnost - da bi zmanjšali medsebojne napetosti in se začeli pogovarjati o zadevah, ki so jih delile ", je dejal in poudaril: "Proces KVSE je bil ključni dejavnik za končanje hladne vojne in ustvarjanje bolj varne in bolj združene Evrope". V nadaljevanju se je Predsedujoči OVSE dr. Rupel osredotočil na položaj današnje Evrope. "Ustavna kriza je temeljito spodkopala evropski načrt. Da pa je do krize prišlo ni presenečenje. Predolgo smo bili vajeni njene utrjene vloge in položaja", je pojasnil in dodal: "Da bi lahko bila globalni dejavnik, mora Evropa postati močnejša in bolj učinkovita". "V kontekstu 21. stoletja je širitev Evropske unije hkrati njena strateška pridobitev in naloga, nujna za reševanje balkanske krize, ki kljub napredkom še vedno traja", je izpostavil minister dr. Rupel in spomnil na idejo "Partnerstva za blaginjo", ki ga predlaga kot vmesno obdobje med polnim članstvom in statusom pred-kandidatk. "Države, ki čakajo na vstop bi s tem pridobile možnost dohiteti EU, hkrati pa bi se EU lahko osredotočila na lastno konsolidacijo in integracijo", je pojasnil in opozoril, da stabilnosti Balkana zunaj evropske perspektive ne bo mogoče doseči. "Ta perspektiva pa je relevantna tudi za Ukrajino, Belorusijo in nenazadnje Turčijo", je dejal. V nadaljevanju se je Predsedujoči OVSE dr. Rupel osredotočil na vlogo in perspektive organizacije danes in njene izzive v prihodnje. Orisal je institucionalni razvoj Organizacije, ki ni več samo ad-hoc konferenca, temveč visoko specializirana ustanova z jasnimi cilji, področji delovanja in razvejanimi institucijami. "Danes je več časa posvečeno praktičnemu delu na terenu kot za pisanje političnih deklaracij v zakajenih pisarnah", je povedal in izpostavil splošno soglasje glede potrebe, da bi organizacijo ne samo ohranili, temveč tudi, da bi okrepili njeno učinkovitost. "Nujno je ohraniti skupne vrednote, skupno soočanje s grožnjami naše varnosti, kot so terorizem, nedovoljena trgovina, organizirani kriminal, ekstremizem in nestrpnost. Pomagati moramo državam pri urjenju policije, nadzorovanju meja, boju zoper terorizem, graditvi demokracije in vladavine prava, razvijanju svobodnih medijev in pospeševanju dialoga med strateškimi skupinami", je pojasnil dr. Rupel. Pozornost je v nadaljevanju usmeril na slovensko predsedovanje, ki je bilo na začetku osredotočeno na Balkan, toda dogodki v Srednji Aziji so preusmerili prioriteto nase. "Srednja Azija potrebuje prisotnost OVSE v večji meri kot Balkan, kjer aktivno delujejo še EU, NATO in OZN, medtem ko je OVSE v Srednji Aziji bolj ali manj edina, ki ponuja pomoč na terenu in izvaja programe razvoja lokalnih institucij", je povedal in navedel primer predsedniških volitev v Kirgiziji, ki so bile po standardih OVSE večinoma svobodne in pravične, ter predstavljajo prvi korak v projektu, ki ga dr. Rupel imenuje "Demokratični projekt Srednje Azije". Predsedujoči OVSE je z namenom učinkovitega reševanja problema nerazvitosti srednjeazijskih ustanov pozval k tesnem sodelovanju in usklajevanju med EU, ZDA in Rusijo. Predsedujoči OVSE je še spregovoril o grožnji, ki jo zastavlja nenadzorovano širjenje orožja za množično uničevanje. "Če se v Ferganski dolini zgodi kaj negativnega je to evropsko vprašanje. Grožnja z orožjem za množično uničevanje ne izhaja več zgolj iz domišljije, temveč kaže naraščajočo verjetnost uresničevanja, zato ji gre pristopati skrajno resno", je izpostavil dr. Rupel in dejal, da pri tem vprašanju OVSE lahko stori še več. Na primer, pri zagotavljanju varnosti zalog orožja za množično uničevanje v Rusiji in državah Srednje Azije. "Osama Bin Laden je bil več kakor jasen s svojo trditvijo, da je pridobitev orožja za množično uničevanje "religiozna dolžnost", je opozoril. Ob koncu govora je Predsedujoči OVSE dr. Rupel spomnil na kritike delovanja organizacije "vzhodno od Dunaja" ter na srečanje Skupine uglednih oseb, med katerimi je tudi upokojeni nemški veleposlanik in bivši generalni sekretar OVSE, Wilhelm Hoeynck, ki so prejšnji mesec sprejeli priporočila za reformo organizacije. Nemčijo kot vplivno članico organizacije je pozval k aktivni vlogi na jesenskih posvetovanjih na visoki ravni kot tudi na ministrskem zasedanju OVSE decembra v Ljubljani. Predsedujoči OVSE dr. Rupel je zaključil z besedami o svojih zadnjih potovanjih in posvetih s številnimi politiki iz Srednje Azije, Vzhodne, Jugovzhodne in Zahodne Evrope, v katerih se je pokazalo,"da ima OVSE v številnih krajih privilegiran položaj sodelovati v procesih, ki se kažejo zgodovinski". Dodatne informacije: |
V središču
OSCE Chairmanship Newsletter >>>KontaktMinistrstvo za zunanje zadeve
|
slovensko: (142 kB)